Danes je dostop študirajočih in raziskujočih do sprotne svetovne produkcije teorije bistveno lažji kot nekoč. Prisila, objavljati v publikacijah v svetovnih jezikih, ki prinašajo točke, je splošno sprejeta. Velikanska večina tistega, kar se bere kot teorija, je v angleščini. Pisanje mlajših raziskovalcev in raziskovalk v slovenščini je terminološko manj zanesljivo kakor v angleščini.
Ali nemara interes, da teorijo še prevajamo v slovenščino, poganja konservativno prizadevanje, ohranjati materni jezik v kondiciji, s katero je mogoče pišočim v našem jeziku artikulirati lastne misli enako natančno kakor v sposojenem jeziku? Se temu po tihem morda pridružuje kripto-nacionalističen napuh, da slovenjenje problemov, konceptov, raziskovalnih orodij dokazuje enakovrednost slovenske nacije s številčnejšimi in bogatejšimi?
Kooperativa THD: Založba Krtina, Studia humanitatis, Analecta, Sophia in Založba /*cf.
Sodelujejo: dr. Rastko Močnik, dr. Peter Klepec in dr. Tadej Troha.