Vodnik po humanistiki je celoletni ciklus predavanj na krovno temo, ki jo želimo obravnavati in predstaviti z več vidikov. Verjamemo, da dobre knjige s področja humanistike odpirajo niz vprašanj, ki so iz epistemološkega, estetskega, političnega, kulturnega, zgodovinskega ali teoretskega zornega kota zanimiva za poznavalce in študente različnih profilov ter obenem privlačna za širšo javnost.
Drugi letnik Vodnika po humanistiki 2023 ima naslov CIRKUS JE ODŠEL, SPEKTAKEL JE OSTAL.
Cirkus je odšel, spektakel je ostal je parafraza znanega ruskega izreka »Cirkus je odšel, klovni so ostali« (rus. Цирк уехал, клоуны остались). Leta 1998 je ruski režiser Vladimir Bortko posnel film z naslovom Cirkus je pogorel in klovni so izginili (rus. Цирк сгорел, и клоуны разбежались), kar je še ena različica omenjenega izreka. Skozi izbrane knjige Založbe /*cf. bomo premišljevali o trdoživi strukturi vseprisotnega spektakla, ki se pojavlja v najrazličnejših oblikah in kontekstih in vztraja celo takrat, ko cirkus »odide«, »pogori«, klovni pa ... ostanejo, se poskrijejo, izginejo? Teme zabave, umetniškega in političnega cirkusa, zgodovinskih in sodobnih različic spektakla, njegovih številnih reprezentacij bomo premišljevali izhajajoč iz izbranih knjig s področja gledališke teorije, športnega spektakla, kolonialnega imperializma, ideoloških aparatov države ter institucije cirkusa.
Idejna zasnova: filozofinja in kreativna urednica Magdalena Germek.
Drugi letnik Vodnika po humanistiki poteka med februarjem in junijem 2023 v Trubarjevi hiši literature.
PRVO VH PREDAVANJE:
Dragan Živadinov in Dunja Zupančič: Študijski primer: ZENITEUM (Evropska prestolnica kulture, Novi Sad, 2022, in Evropska prestolnica kulture Nova Gorica in Gorica, 2025)
O spektaklu ZENITEUM ne bomo govorili kot o gledališču v aristotlovskem smislu reaktiviranja minule epohe s pomočjo mita, temveč bomo izhajali iz avantgardističnih teženj in pozicij XXI. stoletja za XXII. stoletje. Gledališču bomo gledali naravnost v oči. Spektakel je tisto, kar je za oči, kar je namenjeno gledanju, da bi razumeli svojo pozicijo kot filozofijo skupnega podviga. Z besedami Zoje Skušek: spektakel sam po sebi bi nemara zadoščal za zbiranje avditorija na način praznovanja. Medtem ko sam mythos izpolnjuje enega izmed temeljnih pogojev za gledališkost – namreč individualno identifikacijo gledalca z družbeno skupino, ki prireja gledališče –, pa lahko rečemo: mythos je resda pretveza, vendar nujna pretveza!
