Odpor z literaturo

»[V]se v Palestini dojemam v prevelikem obsegu. Nekatere moje predstave so bile precej nebrzdane. Beseda Palestina mi je vselej nekako priklicala deželo, veliko kot Združene države. Ne vem, zakaj, ampak tako je bilo. Verjetno zato, ker si nisem mogel zamisliti, da bi imela tako majhna dežela tolikšno zgodovino.« (Mark Twain, Nedolžneži v tujini, odlomek prev. Andrej Peric)

P4P – Publishers for Palestine je mednarodna solidarnostna iniciativa, ki je nastala novembra 2023 in se ji je do danes pridružilo več kot 450 založb z vsega sveta. Namen pobude je jasen: javna podpora palestinskemu ljudstvu v boju za njihove pravice in samostojno državo Palestino, javna obsodba nezaslišano brutalnih napadov izraelske vojske na palestinska ozemlja in civilno prebivalstvo, ki že od oktobra 2023 ne ponehajo, javna obsodba izraelskih genocidnih politik, ki trajajo že od nakbe leta 1948, ter ozaveščanje bralcev o zgodovini izraelsko-palestinskih odnosov. Založbe, ki smo podprle iniciativo P4P, to počnemo na načine in s sredstvi, ki jih imamo na voljo: s knjigami, literarnimi prireditvami, predavanji, v pogovorih z bralci.

Na mednarodni dan solidarnosti s palestinskim ljudstvom, 29. novembra 2023, je združenje P4P pripravilo akcijo Read Palestine Week. Med 29. novembrom in 5. decembrom 2023 smo založbe na spletu publishersforpalestine.org brezplačno ponudile v branje knjige palestinskih avtoric in avtorjev, literaturo palestinske diaspore in druge knjige o Palestini. V spletni knjižnici smo (z)brali poezijo, prozo, strokovno in dokumentarno literaturo ter periodične publikacije o palestinski kulturi, zgodovini, politiki in družbi, umetnosti, kulinariki ... Na družbenih omrežjih smo objavljali vsebine iz svojih najljubših palestinskih knjig. Takšno spoznavanje Palestine in učenje o njej skozi branje je bil naš akt solidarnosti s palestinskim ljudstvom. V arabščini, angleščini, francoščini, španščini, katalonščini, poljščini, malajščini, grščini, slovenščini ...

Naši partnerji so pripravili odmeven pogovor Sima Kerna z Rashidom Khalidijem, avtorjem knjižne uspešnice The Hundred Years' War on Palestine: A History of Settler Colonialism and Resistance, 1917-2017 (Stoletna vojna proti Palestini: zgodovina naseljenskega kolonializma in odpora, 1917–2017). Dogodek je ponudil odličen vpogled v zgodovino izraelsko-palestinskega konflikta, odgovoril je na vprašanje, zakaj je Gaza že dolgo vrsto let največje koncentracijsko taborišče na svetu, in razgrnil izhodišča za mednarodno obsodbo aktualne genocidne vojne. V mnogih državah so se vrstili številni dogodki, na katerih s(m)o bralci spoznavali palestinske avtorje, pisatelje, intelektualce in tudi povsem običajne ljudi. V samo dveh mesecih je iniciativa P4P sprožila vrsto literarnih in bralnih pobud po vsem svetu in pridobila več kot trinajst tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Bralno ljudstvo z vseh koncev sveta je podprlo palestinsko ljudstvo.

A kakšen je dejanski učinek iniciative #PublishersForPalestine? Kaj smo pravzaprav dosegli, tudi ob sorodnih pobudah, kot sta #MusiciansForPalestine in »VisualArtsForPalestine? Ali res želimo vojno ustaviti z branjem knjig, daleč stran od izraelskih ostrostrelcev in bombnih napadov na Gazo? Je naše opozarjanje na neznosno trpljenje palestinskega ljudstva premalo? Smo naivni? Morda celo žaljivi?

Naša skupna Izjava solidarnosti s Palestino z dne 3. novembra 2023 na to grozljivo realnost odgovarja z večnimi aksiomi družbenega odpora: svoboda izražanja in moč pisane besede sta orožji v boju ter naš upor zoper molk preštevilnih zahodnih medijev spričo očitnega genocidnega ravnanja izraelskih oblasti, ki si prizadevajo za svojo dokončno rešitev, za izgon in izbris palestinskega ljudstva iz Palestine. Povezati želimo »telesa in glasove, ki se spet zbirajo, pišejo, govorijo, pojejo, se borijo proti neresnicam ter gradijo skupnost in solidarnost na družbenih omrežjih in na ulicah, povsod po svetu,« sporoča Izjava P4P. Boriti se je treba ne samo za človeška telesa, temveč tudi za diskurz in resnico. Boriti se je treba za znanje, vednost in novo zgodbo o Palestini. Tako kot v uvodnem citatu pravi Mark Twain, se moramo pozorno in zavestno »odnaučiti« veliko stvari, ki jih vemo o Palestini. Učiti se je treba na novo. Palestino je treba prehoditi na novo. Kajti, kot pravi slavni pisatelj in borec za človekove pravice Raja Shehadeh, Palestino so si popotniki »kar naprej na novo izmišljali, in to je imelo pogubne posledice za njene prebivalce. Tako za kartografe, ki so risali zemljevide, kakor za popotnike, ki so v številnih potopisih opisovali pokrajino, niso bili pomembni ne zemlja ne njeni resnični prebivalci, temveč opazovalčevo ali bralčevo versko ali politično prepričanje. […] Prekletstvo Palestine je morda, da je v središču zgodovinske in biblijske imaginacije. Pokrajina je zato izklesana tako, da se prilega mračnim dogodkom, ki so se v njej zgodili.« Palestina je imaginarij in naše travmatično realno. »Spopad zahodnega sveta s Palestino je morda najdaljša drama v zgodovini,«  zapiše Shehadeh v knjigi Palestinski sprehodi (prev. Zoja Skušek, Založba /*cf., 2012), filozofinja Dorotea Pospihalj pa v svojem (še) neobjavljenem članku k temu dodaja, da je najbolj gledani objekt sedanjosti »sublimni objekt genocida«. Palestina je pokrajina, ki izginja pred očmi celega sveta.

#PublishersForPalestine nismo edini literarni uporniki. Omeniti je treba vsaj še stavko mednarodnih delavcev v kulturi »Strike Germany«, ki se ji je pridružil tudi slovenski pisatelj Gašper Kralj in se javno odpovedal svojim literarnim nastopom na nedavnem leipziškem knjižnem sejmu. V svojem pismu je to gesto pojasnil takole: »Cenzura je vojna, le da poteka z drugimi sredstvi, in spopad se je iz [danes] največjega množičnega grobišča na planetu, kjer izraelski vojaški stroj ob sanjskih dobičkih proizvajalcev orožja […] nadaljuje etnično čiščenje palestinskega prebivalstva, razširil na sfero kulture. Ponekod je brutalna. Ponekod manj očitna. Mislim pa, da moramo prekarci na področju kulture sodelovanja z domačimi in mednarodnimi kulturnimi institucijami presojati v tem kontekstu.«

Sklenemo lahko, da so mednarodne akcije #PublishersForPalestine in številnih podobnih iniciativ dobesedno »odpor z literaturo«: tako kot je bil Ghassan Kanafani (pisatelj in aktivist Ljudske fronte za osvoboditev Palestine) zagovornik koncepta »odporniške literature«, podobno kot je bil Jean-Cavaillès (filozof in matematik, ki je sodeloval je v francoskem odporniškem gibanju) po besedah Georgesa Canguilhema »odpornik po logiki«. Odpornike z literaturo in odpornike po logiki druži enak imperativ: odpor ne izhaja iz etičnega diskurza, temveč iz samega koncepta, iz logosa – v situaciji, ki smo ji priča, je odpor edina logična stvar.

Uredništvo Založbe /*cf., ob obletnici nakbe 2024